skolpi er venjulegast fleygt ķ garšana. Žó hafa margir nś oršiš steinsteyptar gryfjur fyrir skólp og annan śrgang. Talsverš vanhiršing er meš slor fiskimanna į vorin, einkum žegar afli er mikill og menn gefa sjer ekki tķma til aš hirša žaš ķ garšana. Fjaran er opt illa śtlķtandi žį og af žvķ menn hafa ekki enn fengist til aš hafa žjett ķlįt ķ fjörunni til aš fleygja slorinu ķ hefir žaš opt oršiš aš bķša stórstraumsflóšs er žaš taki śt. Heilbrigšisnefnd hefir įtt ķ miklum öršugleikum śt af žessu. Einu gat nefndin žó komiš ķ lag į žessu įri og žaš var aš fluttir voru bręšsluskśrar žeir frį gatnamótum, sem žeir įšur stóšu, langt frį öllum hśsum svo til lķtils baga verša eptirleišis.

16. Klęšaburšur er góšur, aš vķsu er lķtiš unniš śr ull hjer ķ kauptśninu sökum hins hįa veršs sem į henni hefir veriš, svo flestir verša aš nota śtlendan nęrfatnaš. Aptur į móti er efni śr innlendu